Kinodvorane so še zmeraj zaprte, a videoteka DKino vam ponuja možnost abonmajskega ogleda uspešnic lanskega festivala Liffe iz udobja domačega kavča.Telekom Slovenije je v sodelovanju s Cankarjevim domom v izbranih terminih do 3. junija pripravil sklop filmov Liffe po Liffu, ki so na voljo gledalcem za izposojo. Gre za festivalske filme, ki si jih od zaključka Liffa v Sloveniji ni bilo mogoče ogledati in ob zaprtih kinodvoranah tudi ne kaže, da bo to kaj kmalu mogoče. Vsak film bo na sporedu en teden, podobno kot bi bili v Cankarjevem domu, če bi ta bil odprt, le da ogled doma seveda omogoča, da predvajanje začnete ob katerikoli uri dneva, ali ga začasno ustavite in nadaljujete kasneje.Ta teden si lahko ogledate na beneškem festivalu nagrajeni ruski film Dragi tovariši (Dorogi Tovariši!), prikaz stavke v kraju Novočerkask leta 1962 in pokola, ki jo je zatrl. Glavna junakinja je partijska sekretarka Ljudmila (Julija Visotskaja), ki je tesno vpeta v življenje mesta in njegovo politično sceno. Na seji mestnega odbora partije se zavedajo, da v mestni tovarni električnih lokomotiv tli nezadovoljstvo zaradi hkratnega povišanja delovne norme in dviga cen življenjskih potrebščin, a skušajo odgovornost za akcijo prevaliti na eni strani na vodstvo podjetja, na drugi pa na partijske veljake na regijski, republiški in celo državni ravni. Ko so razjarjeni delavci že zbrani pred tovarno, jim skušajo prodati prazne parole o dvigu učinkovitosti in skorajšnjem izboljšanju življenjskih pogojev (v katere niti sami ne verjamejo), kar stavkajoče le še bolj podžge. Edino rešitev vidijo v tem, da vpokličejo vojsko, medtem pa ima KGB svoje brezkompromisne načrte in protokole reševanja težav. Zgodovinski portretFilm je zgodovinski portret dogodka, ki je bil uspešno zatrt in »pozabljen«, predstavljen skozi perspektivo osebe, ki je tesno vpletena v dogajanje na več ravneh. Po eni strani je skozi delo v partiji poskrbela, da so nastali pogoji za stavko oziroma ni bila uspešna pri razreševanju družbenih trenj, ki so do njih privedle, po drugi strani pa je po protestu pogrešana tudi njena mlada hči, za katero se boji, da je pristala v enem od neoznačenih skrivnih grobišč. V zgodbi je odlično prikazan konflikt v junakinji, ki zagovarja najstrožjo kazen za tiste, ki vnašajo razdor v družbo, saj naj bi bili večinoma kriminalci, a hkrati pada v paniko, ko na lastne oči doživi, kaj pomeni uvedba takšne kazni, sploh, ko vse kaže, da je nekaj podobnega doletelo tudi njeno hčer.Ruski starosta z izletom v ZDAFilm je posnel priznani ruski režiser Andrej Končalovski, ki je del svoje kariere ustvarjal v ZDA, pretežno v osemdesetih. Takrat je naredil tudi svojo največjo mednarodno uspešnico, akcijski triler Tango in Cash s Kurtom Russellom in Sylvestrom Stallonom. Večina njegovih filmov je sicer bolj umirjenih dram osredotočenih na ljudi, čustva in njihovo vlogo v zgodovini, a morda je prav zaradi tega uspel dobiti kar največ akcijskih ikon. Končalevski je sicer mednarodno zaslovel leta 1979 s štiri in pol ure dolgo dramo Sibiriada, ki je slavila na festivalu v Cannesu. Podobno kot pri Dragih tovarših! gre tudi v Sibiriadi za družbeno in politično kritično zgodbo, postavljeno v majhen kraj, na katerega vpliva kaos razvijajočega se sveta in komunistične Sovjetske zveze. Kmalu po tem je Končalovski odšel na Zahod in posnel več odličnih dram z zvezdniki, kot so Nastassja Kinski, Julie Andrews in Max von Sydow, nato pa se je po razpadu Sovjetske zveze vrnil v domovino. Med njegovimi odmevnejšimi deli v tem času je globalno popularna miniserija Odiseja iz poznih devetdesetih, britansko-ruska koprodukcija Hrestača 3D iz 2010 in umirjena drama Poštarjeve bele noči s katero je prav tako slavil v Benetkah. Lažna enakost in naivnost Dragi tovariši! si naslov izposodi iz nagovora v vsakem dopisu in govoru, ki ga začnejo partijski veljaki v filmu, ko skušajo prepričati ljudstvo, naj se umiri. Ta uvod navidezno postavlja govornika in poslušalce na isto raven, ampak tisto, kar sledi, je seveda kombinacija laži in ukazov. Film skozi Ljudmilino zgodbo na skoraj didaktičen način predstavi ne le tragičen pokol, temveč tudi družbeno podlago, ki je do tega privedla. Čeprav se v filmu omeni, da je med stavkajočimi zaposlenimi veliko število nekdanjih (političnih) zapornikov (kar tretjina), je iz odzivov večine likov jasno, da zaupajo v državo in Partijo, da si želijo komunizma in enakosti in da so povečini prepričani, da so njihove težave zgolj nekakšna napaka, na katero bodo opozorili s stavko. Tudi vojska noče nasilno ustaviti protesta, saj je poveljnik prepričan, da je njihova naloga braniti domovino pred zunanjimi sovražniki in ne lastnim ljudstvom. Tudi ko se izkaže, da pa v KGBju ni različnih interpretacij, temveč povsem jasna navodila, kako ravnati v takih primerih, nam film predstavi agenta Viktorja (Andrej Gusev), ki Ljudmili pomaga pri iskanju njene hčerke, da predstavi človeški obraz vseh vpletenih strani. S tem krivdo za pokol prenese na družbeno-politični sistem kot tak in bolj konkretno na politike, ki prek ogromnih organizacij zahtevajo nemogoče rezultate in ne puščajo prostora za kompromise ali upoštevanje drugačnih mnenj. Film je na voljo v videoteki DKino, v rubriki Liffe po Liffu, še več informacij pa najdete na: http://ts.si/liffe-po-liffu. Cena ogleda posameznega filma je enaka kot je bila na Liffu, 6,90 EUR, so pa filmi sedaj na voljo za ogled 48 ur po začetku gledanja, ne zgolj 4 ure, kot je veljalo v času Liffa. Uporabniki NEO Smartbox do filmov najhitreje dostopate, da v daljinski upravljalnik rečete ključno besedo »Liffe«, ogled pa lahko plačate tudi z VALÚ točkami.