Na Dunaju so otroci celo dali pobudo za peticijo (intervju) - Android

Ob dnevu varne rabe interneta, ki je letos 11. februarja, smo se pogovarjali z Ajdo Petek, koordinatorico točke osveščanja o varni rabi interneta na Safe.si. To je slovenska enota evropske točke osveščanja o varni rabi interneta in mobilnih naprav za otroke, najstnike, starše in učitelje. Po novem tudi vzgojitelje. Povedala nam je, kakšno je v družbi stanje na tem področju in kaj je novega, kje se kot družba lahko še izboljšamo.Kje so vedno znova spodrsljaji?Opažamo, da se otroci in mladi odmikajo s Facebooka, saj je tam preveč staršev in odraslih. Zato iščejo druge aplikacije, ki so jim všeč. V ospredju sta predvsem Snapchat in Tik Tok. Prav pri Tik Toku, kjer snemajo kratke videe in jih objavljajo, pogosto to počnejo v svojih sobah. S tem nehote razkrijejo svojo lokacijo in dovolijo vpogled v njihovo življenje, pogosto je v video vključen še kdo, ki morda tega sploh ne ve.Ali osveščenost napreduje?Mi že 10 let izvajamo delavnice v osnovnih in srednjih šolah. Na začetku je bilo otrokom to, kar smo predavali, nekaj povsem novega, zdaj pa jim je tema že precej poznana, prav tako pravila, nasveti ... Na kognitivni ravni jih je večina precej osveščena, precej več kot na začetku, vendar pa je vseeno odstopanje v praksi. Obstali so na ravni znanja in družbeno zaželenega obnašanja, saj si sicer pogosto delijo svoja gesla, kar odpre vrata, da ti nekdo ukrade identiteto, upravlja tvoj profil in ima vanj vpogled. Med prijatelje na profilu dodajajo tudi ljudi, ki jih sploh ne poznajo. Potem pa poslušamo, kako jim je prijatelj zlorabil geslo, kako jim je potrjeni »prijatelj« poslal napol golo fotografijo prek Snapchata in podobno. Ta razkorak je pri otrocih še bolj izražen kot pri odraslih. Morda lahko ocenite, katera starostna skupina je najbolj lahkomiselna?Menim, da se takšne vrste naivnost najbolj pokaže v zgodnji puberteti. To je že tako obdobje preizkušanja meja na vseh področjih, internet pa je v splošnem »varen« poligon, kjer ni staršev in si lahko privoščijo več, kot bi si sicer.Druga ranljiva skupina, ki jo v okviru dneva varne rabe interneta še posebej nagovarjamo, pa so predšolski otroci. Oni še ne morejo razumeti določenih dejanj in posledic na spletu. Ti so že izpostavljeni elektronskim napravam in internetu.Čemu pa so najmlajši izpostavljeni?Predvsem neprimernim vsebinam, na primer zelo radi gledajo vsebine na Youtubu. Teh je ogromno za njihovo starostno skupino, ki so primerne, zabavne in izobraževalne, vendar se zgodi, da se ob vključeni funkciji samodejnega predvajanja prikaže neprimerna vsebina. To so lahko pornografske vsebine, nasilne igre ali pač samo vsebine za starejše skupine, ki jih lahko po svoje in narobe razumejo, jih prestrašijo, na njih vplivajo negativno. Ne nazadnje je tu še oglaševanje. Pogosto otroci uporabljajo staršev telefon, ki jim ga ta ponudi, da se zamoti, na primer v čakalnici pri zdravniku, v restavraciji pri večerji, da v miru pojejo ... Vendar ta telefon je prilagojen potrebi odraslega, na zaslonu pa se odpira kup vsebin, reklam, neprimernih, da bi jih otrok razumel. Kaj pa medvrstniško nasilje, ki ga posnamejo in objavijo na družabnih omrežjih ali pa izvajajo med sabo prek spleta? Bili smo priče že res hudim prekrškom.Pred časom smo opravili vseslovensko raziskavo o spletnem nasilju v starostni skupini od sedmega razreda do konca srednje šole. Spraševali smo jih, ali so ga že doživeli, kako so se odzvali, ali vedo, kaj morajo narediti v takem primeru ... Žal se je pokazala velika toleranca do nasilja. To je še posebej pri fantih slabo prepoznano. Oni to dojemajo kot nekaj smešnega, da se tako zabavajo s prijatelji, da to tako ali tako vsi počnejo, to je za njih način zabave. Preseneča tudi to, da tudi žrtev to obravnava kot normalen dogodek, ker to tako pač je. In tega ne prijavijo. Pri dekletih smo opazili precej več s takimi dogodki povezanih negativnih čustev, kot so stres, žalost, prestrašenost, občutek nepripadnosti. Očitno je pri dečkih nekaj narobe že pri sami vzgoji ...Kaj bi lahko bila v tem primeru rešitev?Menim, da vzpostavljeno zaupanje med starši in otrokom. Če se otrok zaveda, da se lahko v primeru težav obrne na starše, ne da bi ti takoj nastopili odklonilno ali mu za kazen odvzeli mobilnik, potem lahko računamo na to, da bomo imeli vpogled v njegov svet, sicer se bo pred nami zaprl. Ob primerni reakciji staršev se bo tudi naučil, kakšno napako je naredil. Kje otroci dobijo več informacij o pravilni in varni rabi interneta – doma ali v šoli?Rekla bi, da v šoli. Seveda so osveščeni starši, ki se o tem podučijo, zberejo informacije in v tem duhu vzgajajo otroke, vendar ti so že v osnovi bolj podučeni, skrbni, se za to zanimajo, kot so starši v povprečju. Taki so v manjšini in običajno prav ti obiskujejo organizirana predavanja o teh temah. Je pa veliko več takih dogodkov ali delavnic za otroke organiziranih v sklopu šol. Prek šole je tudi nam lažje priti do večjega števila otrok. Seveda pa se trudimo in za starše izdajamo navodila, nasvete, videe, priročnike ... Do njih skušamo priti na razne načine, tudi prek Facebooka. Takšna predavanja za starše organiziramo tudi v do družin prijaznih podjetjih.Kdaj ste opazili, da se vedno mlajši otroci zabavajo ob elektronskih napravah in spletu? Kaj ni to malce strašljivo, da se starostna meja tako znižuje?Strašljivo ali ne, tako pač je danes. Že nekaj let opažamo, da to ugotavljajo mednarodne evropske študije. Pa saj je dovolj, da se samo ozremo okoli sebe in to opazimo: zunaj vidimo družino pri jedi in otrok tipka po tipkovnici, da sploh jé, da sploh odpira usta. Pametni telefoni in podobne naprave so postale kot neke vrste varuške. Zdaj imajo otroke že generacije, ki so bile rojene v ta tehnološki svet, tako imenovani digitalni domorodci. Tudi starševstvo je danes drugačno.Prav 11. februarja se v sklopu seminarju Na internetu že v vrtcu, ki je izobraževalni seminar za vzgojitelje o varni in odgovorni rabi interneta za vrtce, prvič podajamo na področje vzgoje najmlajših. Strokovnjaki bodo spregovorili, kako tehnologija vpliva na razvoj otroka, njegove možgane, socialne veščine in tudi na telesni razvoj. Otroci so zasedeni, težave so z debelostjo, pojavljajo se bolezni. Pametne ure, igrače, telefoni ..., ki so povezani v internet, se pojavljajo že v vrtcu, saj jih otroci prinesejo s sabo od doma. Drugi vidik pa je, da sami vrtci uporabljajo te naprave, da si otroci pogledajo risanke prek Youtuba. Skrajni čas je, da izobrazimo vzgojitelje, kako rokovati s tem, da bo otrokom koristilo in ne škodovalo. In da bo varno.Pripravljate tudi dva izobraževalna učbenika.Tako je. Eden je za starše, ki bo v kratkem izšel. Gre za kratek nasvetni priročnik, ki v desetih korakih razdela rabo mobilnih naprav pri otrocih do šestega leta. V njem so priporočila, na kaj je treba paziti, zapisane so izkušnje staršev, da se ti lažje poistovetijo s situacijo. Podaja tudi povsem praktične nasvete, kako otroka zamotiti v restavraciji, ne da bi mu v roke porinili elektronsko napravo. Vsebina je podana na zgoščen in prijazen način.Drugi priročnik pa je za vzgojitelje in podaja vzgojni, socialni in pedagoški vidik. Je teoretski priročnik za stroko, v njem pa je kup praktičnih nasvetov in zgodbice za otroke, kjer nastopajo zajček, ježek in mucka, ki so zelo radi na mobilnih telefonih. Znajdejo se v različnih situacijah, prek tega se učijo, kaj storiti v neki situacijo, kje poiskati pomoč ... Namenjene so, da se jih bere otrokom.Oba priročnika sta nastala kot priredba avstrijskega gradiva. Točka osveščanja o varni rabi interneta je evropski projekt, kar je velika prednost, saj si material lahko izmenjavamo, ga prilagajamo za lokalne potrebe. Spletna stran safe.si je prava zakladnica informacij, nasvetov, vodičev za praktično rabo ... Tam so tudi poučni animirani videi za otroke. Je stran dovolj prepoznana in obiskana?Zelo. Poznajo jo tako v šolah kot starši prek otrok ali ker sami iščejo vsebine, kako osvestiti otroke. Videi z ovčko pa so zelo priljubljeni tako med otroci kot odraslimi. Mladim je posebej zanimivo Središče za pomoč, kjer je nanizano ogromno situacij, kaj vse se ti lahko zgodi v povezavi z internetom in kako rešiti zagato. Staršem pa je namenjena prav posebna podstran.Se je pojavil kak nov trend, ki nakazuje nove težave?Ja, na delavnicah se je izkazalo, da so otroci začeli izpostavljati, da so starši kar naprej na pametnih telefonih. To je absolutno slab zgled, kar je pa še hujše, je pa to, da se otroci počutijo zanemarjene, odrinjene. Otroci pravijo, da se počutijo, kot da ne obstajajo. Neki deček je povedal, da mamici raje pošlje esemes, saj tako lažje pritegne njeno pozornost, kot če jo pokliče v živo, ne po telefonu. Za dan varne rabe interneta (11. februar, op. p.) bodo viseli plakati v večjih slovenskih mestih, na katerih bo družina pri večerji. Tako oče kot mama bosta oba gledala v mobilnik, otrok pa bo med njima v mislih premleval, ali imata raje svoja telefona kot njega. Vsebina res globoko nagovori, otrok potrebuje njun stik za svoj razvoj.Oktobra smo imeli v Ljubljani srečanje vseh točk osveščanja iz Evrope. Naši kolegi so povedali, da organizirajo srečanja za starše v okviru šol. Vključijo otroke, da pride več staršev. Ti nastopajo. Zanimivo je, da so otroci prosili starše, da naj samo gledajo predstavo in ne fotografirajo in snemajo. Torej da jih ne gledajo prek zaslona. Menda so prošnje samo pet minut zalegle, potem je bilo vse po starem ... Na Dunaju so otroci celo dali pobudo za peticijo, da se na javnih prevoznih sredstvih ukine wifi, zato da bi spet pridobili pozornost svojih staršev.Sodelujete s kakšnimi strokovnjaki?Ja, s Policijo in z zunanjimi strokovnjaki z različnih področij, na primer z informacijskim pooblaščencem, ki se ukvarja z varstvom osebnih podatkov, varuhom človekovih pravic, Logoutom, psihologi, mladinskimi organizacijami, Zvezo prijateljev mladine, Svetom staršev Slovenije, inštitutom za kriminologijo ... Z mnogimi različnih profilov, ki se trudijo pomagati.