Safe Kids ali desna roka vsakega starša - Android

Življenje na nek način še ni bilo nikoli tako zapleteno v zvezi z vzgojo, pa tudi ne polno takšne in drugačne pomoči. »Testiraj aplikacijo Safe Kids,« mi je naložil urednik. Moram priznati, da česa podobnega še nisem počela in kepa v želodcu in v grlu je iz dneva v dan vztrajala.Torej, imamo »mladiča«, ki bi rad odrasel ob pametni napravi in vso pamet sveta od tam snedel, na drugi strani pa je starš, ki je zaradi takega razmišljanja in vedenja živčna razvalina, človek v stiski, ki ve, da se bo mulec tam naučil prej vseh neumnosti kot česa pametnega. Recimo, da to drugo stran predstavljam jaz, ki se bom žrtvovala za znanost. ;)Prvi koraki, ko mati shodijo v tehničnem smisluNaj povem, da nisem najnovejši model, torej kot taka se nisem rodila s pametnim telefonom in tipkovnico v roki. Jaz sem ga pošteno žurala še v času DOS-a (moji letniki bodo tole razumeli). Zato mi ni v tehnološkem pogledu vse kar takoj jasno in tudi ne sledim, kaj vse se na trgu pojavlja in kako hitro male radožive in radovedne dušice temu sledijo. Takšnih primerov nas je kar nekaj, zato menim, da lahko predstavljam povprečnega uporabnika. Podrobna informacije, kako pridobiti aplikacijo Safe Kids, boste našli na koncu članka, ta prvi del je namenjen moji osebni izkušnji in razmišljanju, ki bo morda komu v pomoč.Za začetek sem se odločila naložiti aplikacijo Safe Kids na svoj mobilni telefon. Ga imam le največ pri roki. Takoj na začetku nam proizvajalec aplikacije ponudi možnost, da izberemo, katero napravo, ki jo uporablja otrok, bomo spremljali, bo to mobitel, računalnik ali tablica. Vnesla sem telefonsko številko otrokovega mobitela, še pred tem pa ustvarila njegov profil. Tam se vnese ime, starost in doda fotografijo. Pod tem imenom mi z računa My Kaspersky zdaj pošiljajo na elektronski naslov raznorazna obvestila, na primer, da se bo Matejčku kmalu izpraznila baterija in da ima v sebi še manj kot 15 odstotkov energije. Hmm, fina reč, pogosto so izgovori vezani prav na prazno baterijo. Prav simpatično se mi je zdelo, da lahko izbiramo med različnimi jeziki, torej angleščina ni edina možnost, v naboru so med drugim tudi jeziki z Balkana. Vajena angleščine sem se pozabavala s srbščino in me je kar zmedlo, ko me je čakala elektronska pošta, v kateri je v zadevi pisalo: Baterija na detetovom uređaju je skoro prazna ali Izveštaj o aktivnostima 4.6.2019-13.6.2019. Zabavno, vendar sem preklopila nazaj na angleški jezik. Sprehod po sami aplikaciji#1: Takoj na začetku naj pohvalim zelo jasno in preprosto vodenje, kako aplikacijo naložiti, aktivirati profil in začeti uporabljati. Celo meni je bilo takoj vse jasno in nobenih težav nisem imela z vzpostavitvijo delovanja aplikacije na obeh mobilnih telefonih. Navdušena! Običajno se ob takšnih poskusih čez čas začnem ne prav pedagoško obnašati.#2: Potem sem si dala duška z menijem in vso »ponudbo«, ki jo ta nudi. Za začetek me je pritegnila funkcija sledenja lokacije. Na svojem mobilniku lahko spremljam, kje se nahaja Matejček. Kje se premika, se sploh premika, kje je. Osebno sem v precepu, ali ni šlo to predaleč, vendar pa če si vzamemo nekaj časa za premišljevanje o tem, morda ugotovimo, da vendar ni vse črno-belo. Naprej vseeno prisegam na zaupanje – v takem primeru tak poseg v zasebnost ni potreben. Vendar pa nikoli ne vemo, kaj se dogaja z otrokom, včasih pač odpove tudi najboljša vzgoja. Vsekakor pa morda pride takšna funkcija zelo prav v primeru, ko gre morda otrok sam nekam dlje, na primer kam v tujino na jezikovno izobraževanje ali kaj podobnega. V tem primeru nam je to lahko v veliko pomoč, saj lahko tako otroku pomagamo, če se izgubi.#3: Naj povem, da si funkcije, ki jih bomo spremljali, lahko poljubno vklapljamo ali izklapljamo, torej nam ni potrebno sprejeti prav vsega, kar nam aplikacija Safe Kids ponuja. Zelo preprosto se jo da personalizirati.#4: Nadalje zelo jasno določimo, ali lahko otrok uporablja ta mobilnik samo za sprejem klicev, lahko pošilja esemese, kliče, brska po spletu ... ali nič od tega. Torej imamo kot starši škarje in platno v rokah, funkcije prilagodimo otrokovi starosti in potrebam.#5: Če gremo še globlje, natančno določimo, kaj lahko otrok išče in gleda na spletu. Lahko dodamo tudi točno določene strani v nabor prepovedanih. Pri vseh temah (videi, vsebine za odrasle, alkohol in droge, nasilje, orožje, igre, kamera, religija, novice ...) obstaja nekakšen »semaforček«, barvne pike, s katerimi proizvajalec neko vsebino oceni kot povsem neprimerno (rdeča pika), pogojno sprejemljivo (oranžna) in sprejemljivo (zelena). Tudi tu lahko sami vplivamo na to, če se morda z opredelitvijo ne strinjamo. To se mi zdi zelo koristno, saj osebno o nekaterih temah pač še nisem razmišljala, ker še ni bil čas za njih. Vsekakor sem ugotovila, da ima sama aplikacija izobraževalno noto tudi za starše, če ne drugega, morda imajo še tako majhne otroke, da zahtevnejše teme še niso prišle na vrsto in iz tega razloga pač sploh še ne razmišljajo, kje vse še lahko tiči problem.#6: Najbolj od vsega pa me je navdušilo, da imajo nekatere že prej omenjene kategorije, ki jih otrok lahko išče na spletu (igre, vsebine za odrasle, nasilje ...) dodan Advice for parents (Nasvet za starše, op. p.). Pri večini teh nasvetov so prav primeri, kako otroku odgovoriti na njegove večne zakaje in negodovanje oziroma upiranje po starostnih skupinah: od 3‒6 let, od 7‒13 in od 14‒17. Najprej je pojasnilo za starše, kaj se v tem starostnem obdobju na razvojni ravni dogaja z otrokom, kako on to razume, sprejema, kako razmišlja. Nato poda primer, kako naj mu odgovorimo. Primer: otroka privlači orožje. Odgovor za otroka, starega od treh do šestih let. »Celo s preprosto palico se lahko poškoduješ. Bodi previden!« Kompleksnost odgovorov se stopnjuje z višjo starostjo. Občutek imam, da je pri res detajlnih pojasnilih za starše v ozadju skupina strokovnjakov, verjetno psihologov, saj so tudi odgovori zelo premišljeni in prilagojeni otrokovi starosti. Zame je ta del čista petica! Pod črto: ocena kot ob koncu šolskega letaNikoli prej se še nisem tako podrobno poglobila v tehnično podporo tako sebi kot otroku. Da, na to aplikacijo ne morem več gledati kot na kup prepovedi in firbcanje v otrokovo zasebnost, temveč kot na pripomoček, ki ob temeljitem pogovoru z otrokom, da bo imel na pametni napravi omejitve, ker mu želimo najboljše, in bo obema stranema pomagal krmariti med ustreznim in neustreznim. Bolje kot pripravimo otroka na to in se z njim o tem pogovarjamo, bolje bo to sprejel in se tudi sam zavedal potencialnih nevarnosti.Mati nimajo pojma ali tehniko naroduTa del članka bi lahko naslovili tudi kot Behind the scenes. Po nekaj klicih urednika (v obe smeri), da ne dobim vseh obvestil, kaj mulec počne na telefonu, razen statistike, kdaj in koliko časa je prebil na spletu in kje se nahaja, se mi je po milijon klikih odprlo vesolje. Samo zame. Kako to poboža dušo, ZAME ... Ko sem že bentila, da stvar vendar ima neke pomanjkljivosti, se je spet – poudarjam –SPET izkazalo, da ni kriva tehnika, temveč moja malenkost. Pač prvič testiram in nisem tehnogenij, kot sem povedala že v uvodu. Zakaj se lahko sprehajam po vsebinah, kako uživati heroin, v trgovini iščem brutalno krvave igre in nalagam tovrstne aplikacije (vmes sem za odpustek prižgala svečo, mogoče bo pomagalo), iščem brezplačne pornografske vsebine (prisežem, zardevam), guglam navodila za puške ...??? Zakaj? ZAKAJ??? Prisežem, vse to sem iskala zgolj v znanstvene namene, ker testiram aplikacijo Safe Kids! Ne vem, če povsem poznam odgovor, vendar bom opisala okoliščine, ki bodo morda komu pomagale. #1: Preverila sem starost otroka – deset let, pravilno nastavljeno. Pri teh letih nima kaj vtikati nosu v sladostrastje. Pika. Torej mu aplikacija ne bi smela dovoliti brskanja za tovrstnimi vsebinami.#2: Dodatno sem poostrila varnost tako, da sem vklopila status prepovedano (rdeča barva pri kategoriji) tudi pri temah (Website categories), ki so bile označene z oranžno in zeleno. Mati, da si jo lahko samo želiš ...#3: Iz statusa prejema zgolj statistike sem razširila na prejem obvestil vseh dejavnosti (Notifications), ki jih aplikacija omeji.#4: Več od tega že ne morem storiti. Zakaj še vedno ni obvestil, ko se izobražujem, kako sestaviti puško? Odgovor je priplaval kot hrastov list na vodi. Dete je »pojerbalo« mobilnik. Poln vseh možnih prednastavitev, aplikacij, vsega, kar normalno odrasel pošten človek potrebuje za življenje. In v namene testiranja smo (sem) vstopali na splet prek Safarija. Zgodba se je povsem obrnila, ko sem začela odhajati v spletne širjave prek Safe Kidsa. Takoj ob vtipkani besedi porno, se mi je pojavil semafor, ki je svetil rdeče in javljal, da je to vsebina, ki ni varna zame (otroka), in naj za dovoljenje pošljem prošnjo staršem. Hevreka!! Na mojem telefonu se je pojavil minimožiček, ki je sporočil, da je otrok poizvedoval po prepovedanih temah. Pa še na mail sem dobila takšno obvestilo. Natančno ga je sistem zatožil, da je brskal (pravzaprav jaz) po temah Narcotics (heroin), Adult content (porno), da je prekoračil dogovorjen in dovoljen čas uporabe naprave in spleta ter da mi je za dostop na Youtube poslal prošnjo za dovoljen dostop. Skratka, mobilnik pripravite za uporabo tako, da bo tam samo Safe Kids in nič drugega, če nočete, da se vam mulec za hrbtom smeji. Konec dober, vse dobro. Strla sem še zadnje orehe in zdaj bom lahko mirno živela do konca svojih dni, da sem opravila dobro delo. :) Za namestitev programa in vsa podrobna navodila pa skočite na spletno stran in preberite še kaj več o Safe Kids.Morda bi vas zanimalo še: https://tehnik.telekom.si/kolumne/kaj-pa-ti-si-odvisen https://tehnik.telekom.si/kolumne/zasvojenost-v-digitalnem-svetu-tezave-v-realnem https://tehnik.telekom.si/novice/spletne-zmenkarije-ko-je-sosedova-trava-bolj-zelena-tudi-virtualna