Sejem CES 2021 - Skok v digitalni svet namesto romanja v Las Vegas - Android

Tradicionalno prvi tehnološki sejem v letu so zaradi pandemije organizirali v virtualnem svetu. Poznavalci sicer pravijo, da zato, da organizatorja razstavljavci in obiskovalci ne bi pozabili. Hočeš nočeš smo ljubitelji tehnologije več časa kot običajno preždeli pred zasloni in jih zapustili z mešanimi občutki.Novosti ni dovolj le videti na dvodimenzionalnem zaslonu, zlasti še, če ni posneta ali fotografirana, so jo pa v najlepši mogoči luči upodobili računalniki. V živo je popolnoma drugače. Ogledaš si jo iz vseh zornih kotov in predvsem čisto od blizu, da občutiš strukturo in opaziš majhne nepravilnosti, vidne le pod določenimi koti, kar ti omogoča, da si ustvariš mnenje. Enako velja tudi za sejem, nagovore in tiskovne konference. Eno je biti tam, občutiti in morebiti nestrinjanje pokazati s predčasnim odhodom, nekaj popolnoma drugega pa je spremljanje od daleč. Nič ne poteka v živo, zato ni napak ali nepričakovanih zapletov, ki so običajno duša in poživijo vsak dogodek. Videopredstavitve so »zlikane« do popolnosti in zato popolnoma sterilne. Telo sicer ne bo utrujeno od celodnevnega skakanja sem ter tja in bolečin ni, razen morda v zadnjici zaradi neprimernega sedala, a to ne odtehta. Virtualni sejem je lahko izhod v sili, ko druge možnosti ni in mora še vrag muhe žreti, a ni nadomestek resničnosti. Ali pač? Sprašujem se, ali morda tehnološka podjetja niso prišla do zaključka, da se jim bolj splača posneti in predvajati predstavitev novih izdelkov, tehnologij in storitev na spletu kot plačevati milijone za prisotnost na sejemskih površinah.Kaj se dogaja z Intelom?Dolgo časa dominantni ameriški izdelovalec procesorjev je sejem CES večkrat izkoristil za utrjevanje primata, a se zdi, da mu to letos ni najbolj uspelo. Nad glavo mu kot Damoklejev meč visijo Applovi procesorji za prenosne računalnike M1, ki jim v procesorski moči na vat porabljene energije z obstoječo arhitekturo procesorjev ne more, z napovedano hibridno pa menda tudi težko pride blizu. Intel je namreč že pred časom napovedal procesorje z različno zmogljivimi jedri in podobnimi lastnostmi, kot smo jih vajeni pri arhitekturi ARM, s katero želi na trg osebnih računalnikov poleg Appla kajpada prodreti še Qualcomm. Obenem nič ne kaže, da bi začelo zagon izgubljati podjetje AMD, saj očitno melje naprej s procesorji Ryzen 5000. Predstavili so namreč celotno paleto procesorjev U in H, primernih tako za tanke, lahke in »običajne« kot tudi za igričarske in »ustvarjalske« prenosnike. Modeli U delujejo s 15 W porabe, H pa s 35 ali 45 W. Najzmogljivejši imajo osem jeder in 16 procesorskih niti, kar je trenutno v procesorjih za prenosne računalnike največ. V senci Appla, ki se tradicionalno ne udeležuje nobenega sejma, in po jesenski predstavitvi modelov »U«, so prišli na vrsto Intelovi modeli procesorjev »H« za prenosne računalnike Core enajste generacije. Prvi so primerni za tanjše in vsakdanje prenosnike, medtem ko po novincih posegajo predvsem zahtevnejše uporabniki, ki jih ne moti, da tipično porabljajo 45 W. Tokrat je Intel najprej predstavil trojico z oznako H-35 (i7-11375H SE, i7-11370H in i5-11300H), štirimi jedri in osmimi procesorskimi nitmi, ki deluje pri 35 W, medtem ko bo pravi osemjedrni model na voljo pozneje. Hkrati so napovedali nov zmogljiv procesor (Core i9-11900K) obstoječe enajste generacije (Rocket Lake-S) za namizne računalnike in dvanajsto generacijo (Alder Lake) s hibridno arhitekturo. Izdelani bodo v 10-nanometrskem proizvodnem procesu, medtem ko sta AMD in Apple že pri sedmih oziroma petih nanometrih. Ne ravno obetajoče in morda je v tem treba iskati razlog odstopa izvršnega direktorja Boba Swana, ki ga bo 15. februarja nadomestil Pat Gelsinger.Z novimi procesorji so neposredno povezani prenosni računalniki, pri čemer na igričarskem trgu prednjačijo naprave s procesorji AMD. Od vseh »nastopajočih« se je poleg podjetja Lenovo še najbolj potrudil ASUS. Brez dvoma izdelovalec, ki je na sejmu predstavil največ novih in osveženih prenosnikov za običajne uporabnike, digitalne ustvarjalce in ljubitelje videoiger. Med drugim so prenovili modela Zephyrus G14 in G15, ki imate poleg novih procesorjev hitrejši zaslon in zmogljivejša zvočnik, ter modela ZenBook Pro Duo 15 in ZenBook Duo 14 v segmentu prenosnikov za profesionalce. Pametni mobiteli nikdar v ospredju CES-aTemu je bilo bolj kot ne tako tudi letos, čeprav je Samsung, medtem ko je sejem potekal in je prestavil večino novosti, organiziral še spletno predstavitev pametnih mobitelov družine Galaxy S21. Edini med vsaj malce bolj poznanimi izdelovalci, ki so novosti predstavili neposredno na sejmu, je bilo tako kitajsko podjetje TCL, znano po cenovno dostopnejših in vendarle tehnološko dovršenih in solidnih mobitelih srednjega razreda. Predstavilo je družino »20«. Menda naj bi bili nekateri modeli na voljo tudi na našem trgu.Če kaj, potem je CES 2021 potrdil prepričanje nekaterih, da so »transformerji« naslednji pomemben korak v razvoju pametnih mobitelov, vendar ne prepogljive konstrukcije, ki jo v prvi vrsti zagovarjata Samsung in Huawei. TCL je namreč že lani sramežljivo prikazal idejo, da bi zaslon postal večji, tako da bi se »odvil« iz zvitka in se zavil nazaj, ko večje zaslonske površine ne bi potrebovali. Letos so pokazali še primer naprave, pri kateri se zaslon razširi navzgor, s čimer dobimo podobno dvojnost, ko jo ima Samsung z modeloma Fold in Z Flip. Glede zvijanja zaslona so bili še bolj skrivnostni pri podjetju LG. Svojo »posneto« predstavitev, v kateri so govorili predvsem o televizorjih, so začeli s pogledom »kamere« na zaslon v rokah nekega človeka. Zaslon se je počasi razširil (odvil), nato se je kamera osredotočila na vsebino. Konec predstavitve je bil podoben. Kamera se je oddaljila, da smo spet videli zaslon mobitela LG Rollable, ki se je na koncu skrčil. Večina gledalcev je to morda celo spregledala, kajti mobitelu v predstavitvi niso namenili niti besede. Televizorji stopicajo na mestuNa trgu televizorjev bi težko dejali, da so naprave letošnjega modelnega leta drastično boljše od lanskih. Nobenega napredka ni, ko gre za zaslone OLED. LG je sicer obljubil večjo svetilnost pri nekaterih modelih svojih televizorjev, a še vedno ostaja edini izdelovalec zaslonov, saj na obzorju ni tehnologije, še največ govora je bilo že pred časom o Samsungovem modrem OLED-u, ki bi izzval njegove »bele sijalke«. Podobno je tudi na strani televizorjev LCD. V povezavi z njimi bomo slišali o majhnih sijalkah (mini LED), drastično manjših, ki jih je lažje namestiti neposredno za zaslon. Nekateri televizorji naj bi jih imeli okoli 30 tisoč, a ker je področij lokalnega osveževanja manj (od dva do tri tisoč), se bo to bolj kot na kakovosti slike kazalo v tankosti naprave. Poimenovanje pa je spet nekoliko nenavadno. Mini LED nima prav nič skupnega z zaslonom mikro LED (micro LED) oziroma gre za podobno razliko, kot bi enačili hruške in jabolka. Oboje je sadje, tu pa se podrobnosti končajo. Tehnologija mikro LED je namreč podobna tehnologiji OLED, a žal zaradi težje izdelave vsaj za desetkrat (če ne celo več) dražja, zato ne more vplivati na tržišče široke potrošnje.Če ni napredka na zaslonih, imamo vsaj evolucijo videoprocesorjev. Letos namreč v povezavi z njimi vsi omenjajo umetno inteligenco. Novi procesorji naj bi bili po njihovem prepričanju boljši, ko gre za prilagajanje kakovosti slike in dvig nižje ločljivosti vira na ločljivost zaslona, saj naj bi se prilagajali na podlagi vedenja, kaj je v prizoru (sliki), in ne kot do zdaj le z optimizacijo signala. Kakovost slike je dokaj subjektivna stvar, odvisna od pričakovanj gledalca, zato bo potrebnega nekaj časa in preizkusov za oceno, kolikšno dodatno vrednost prinašajo novi pristopi. Testne slike sicer kažejo, da je slika res lepša in boljša, vendar se nam zdi, da gre za razlike, opazne samo v primeru, ko sta stari in novi televizor drug poleg drugega in oba prikazujeta vsebino iz istega vira. Manj »čudes« kot običajnoZaradi digitalizacije je bilo na sejmu videti manj čudes in idej, ki nikdar niso ugledale luči sveta, v čemer je CES do zdaj slovel. Prek zaslonov je takšne zadeve težje prikazati in predvsem zanje vzbuditi zanimanje kot v živo. Toda to ne pomeni, da nismo našli ničesar, kar bi sodilo v to kategorijo. Razer si je zamislil masko z zamenljivimi ventilatorji za enkratno uporabo, medtem ko ima še mikrofone in ojačevalnike, da vaš glas med govorom z masko na obrazu ni zamolkel. Samsung pa je pokazal, seveda v svoji videopredstavitvi, robotskega butlerja, ki je poleg običajnega prinašanja zahtevanih predmetov precej natančen tudi pri odpiranju in natakanju vina.Lani nismo imeli običajnega leta. Podjetja so se soočala s težavami v nabavni verigi, zato marsikje napovedanih izdelkov niso videli ali pa jih je bilo manj od povpraševanja. Ta trend pa bo prisoten še lep čas, na kar je nenazadnje s svojo obliko prikazal tudi sejem CES 2021. Zato zaključimo z britanskim vzklikom. »Sejem je mrtev. Naj živi sejem!«