Test na dlani - Huawei P40 lite - Android

Huawei ob vsaki predstavitvi družine pametnih mobitelov največ uspeha žanje z modeli, ki jih krasi oznaka »lite«. Letos verjetno ne bo tako zaradi že znanih težav, ki jih ima kitajsko podjetje z ameriškimi oblastmi, vseeno pa je P40 lite primerna naprava za mlade, ki se ne bodo težko odvadili od Googla.Tehnični podatkiBarva: črna, zelena, rožnataDimenzije: 159,2 mm (v) x 76,3 mm (š) x 8,7 mm (d)Teža: 183 gramovDeluje v omrežjih: 2G (GPRS/EDGE), 3G (HSDPA), 4G/LTESIM-kartica: nano SIM, podpora za dve SIM-karticiProcesor: 8-jedrni Kiri 810 (2 x 2,827 + 6 x 1,88 GHz) v 7-nm tehnologijiGrafični procesor: Mail-G52 MP6Delovni pomnilnik: 6 GBNotranji pomnilnik: 128 GBRazširitev pomnilnika: reža za pomnilniške kartice NM (nano memory, do 256 GB)Zaslon: IPS LCD, diagonala 16,2 cm (6,4 palca), ločljivost 1080 x 2310 slikovnih pik, z gostoto 398 slikovnih pik na palec, prekriva 83,5 % površine sprednje ploskve.Kamere zadaj: štiri in LED-bliskavica; glavna kamera z 48 MP, zaslonka f/1.8, goriščna razdalja 26 mm, velikost tipala 1/1.2”, velikost slikovne pike 0,8 µm, PDAF; ultra široka kamera z 8 MP, zaslonka f/2.4; bližinska kamera z 2 MP, f/2.4, goriščna razdalja 27 mm, velikost tipala 1/5.0”, velikost slikovne pike 1,75 µm; kamera za globinsko zaznavo z 2 MP in zaslonko f/2.4Kamera spredaj: 16 MP, f/2.0, velikost tipala 1/3,1”, velikost pike 1,0 µmVideo zadaj: FHD 1080p s 30 sličicami na sekundoVideo spredaj: FHD 1080p s 30 sličicami na sekundoBaterija: 4200 mAh s podporo za hitro žično polnjenje (40 W)Operacijski sistem: EMUI 10 (prostokodni Android s Huaweijevimi mobilnimi storitvami – HMS)Povezljivost: bluetooth 5,0, WiFi 5, satelitski sprejemnik (GPS, Glonnass, BDS in Galileo), NFC, 5, 3,5-mm priključek za slušalke in priključek USB tipa CTipala: tipalo pospeška, senzor prstnih odtisov v bočni tipki, tipalo bližine, kompasV škatli: podatkovni kabel, električni napajalnik, slušalke, ključ za odpiranje SIM-vrat in kratek priročnik z navodili za uporaboGarancijska doba: 24 mesecev Tudi tokrat moram test mobitela začeti pri aplikacijah. Bil je namreč prvi predstavnik družine P40 na slovenskem trgu in kot tak tudi prvi brez Googlovih mobilnih storitev, posledično pa tudi brez Googlove tržnice. Nanjo najprej pomislite, ko potrebujete aplikacije, čeprav jih je mogoče najti tudi drugje. Dejstvo pa je, da nekatere, tudi če jih boste našli in namestili, ne bodo delovale, to pa so vse tiste, ki nujno potrebujejo Googlovo nadgradnjo sistema Android. Med njimi je žal tudi aplikacija YouTube, kar bo uporabnike tega mobitela verjetno najbolj motilo. Ne pomeni pa, da na njem ne boste mogli gledati videov iz te priljubljene storitve, le to je, da se boste morali zadovoljiti z možnostmi, ki jih nudi uporaba v mobilnem brskalniku. Veliko smo že povedali, kako prenesti aplikacije na novi Huaweijev mobitel, med drugim smo podali tudi nasvet uporabe orodja PhoneClone, ki jih s starega (če ta ni iPhone) prenese na novega. Žal pa težave ne reši popolnoma. Nekatere prenesene aplikacije ne bodo delovale, za druge pa ostaja odprto vprašanje nadgradenj. Popolnoma varen vir je Huaweijeva tržnica AppGallery, v kateri je sicer veliko aplikacij, a le manjši delček tistega, česar ste vajeni. Nehvaležno je sicer tehtati med številčnostjo in kakovostjo. Za nekatere, ki jih ne uporabljate veliko, te pa so tudi v omenjeni tržnici, težav ni, kako velike pa so težave za druge, pa je večinoma pogojeno s tem, ali lahko do želenih pridete kako drugače. Na nove Huaweijeve mobitele se zato izplača namestiti aplikacijo MoreApp, ki deluje kot nekakšen informacijski kažipot do njih. Varno jih namreč lahko namestite s spletne strani ponudnika, na ta način je na voljo aplikacija Facebook, ali iz alternativnih tržnic, med katerimi je največkrat omenjena APKPure, kjer je na primer na voljo aplikacija za Instagram. Za tiste, ki pa jim takšne telovadbe niso povšeči, je bolje, da se za mobitele brez Googla ne odločite, vsaj dokler se razprtije med Ameriko in Kitajsko tako ali drugače ne razrešijo.Plastika, ki je kot stekloVideti je kot premijski pametni mobitel iz kovine in stekla – šele ko ga držite v rokah, je preveč topel, da bi bilo to res. Okvir in hrbtišče sta iz plastike, vendar je ta prevlečena s kovinsko oziroma svetlečo plastjo na hrbtišču. Kljub temu pa to ni spolzko, tudi prstni odtisi v primeru prelivajoče se barve iz modre v rožnato niso pretirano opazni. Tam sicer so, zato je priporočljivo ohišje redno brisati, samo pretirano poznajo se pa ne! Ohišje je kakovostno izdelano in veliko pozornosti je namenjene podrobnostim. Prehod med koncem zaslona in stranicami naprave je raven, robovi pa so na hrbtni strani rahlo zaobljeni, da je napravo udobnejše držati. Prehodi med zaslonom, okvirjem in hrbtiščem niso enoviti, na obeh straneh je zaznati razliko v višini, vendar to ne moti videza naprave. Lično so izdelane tudi vse odprtine, kar še posebej velja za režo, ki se nahaja približno na sredini zgornjega roba tik nad zaslonom, kjer se skriva zvočnik za telefonske pogovore. Kombinirana tipka za jakost zvoka je običajne debeline, tipka za vklop pa zaseda celo širino stranice, saj je v njej skrito tipalo prstnega odtisa. Tipki sta v zgornji polovici (tipka za vklop malce nad sredino), kar pa je morda malo previsoko in omejuje ergonomijo enoročne uporabe uporabnikom z manjšimi dlanmi. Za druge pa je ergonomija na ravni podobno velikih mobitelov. Dobra, vendar ne idealna.Robovi okoli zaslona so sodobno tanki, to pa velja tudi za 'brado' (spodnji rob), ki mora biti nekoliko debelejša, saj je v njej priključek na elektroniko mobitela. Tudi sicer je videz zaslona, ki nima zareze, temveč le manjšo luknjico za sprednjo kamero, ličen, lepo pa se mu podajo tudi zaobljeni vogali. Kot celota mobitel »špila« in ni napačen, toda po drugi strani v nobenem oblikovnem elementu preveč ne izstopa.Izstopajoč procesor, drugo večinoma nekoliko nad povprečjem srednjega razredaZaslon, ki zaseda dobršen del sprednje površine, je zaslonske tehnologije IPS z dokaj povprečno svetilnostjo (pod 500 niti). Več kot dovolj za uporabo v prostorih, zunaj pa bodo težave pri izredno močni sončni svetlobi, ko je tudi zaradi odsevov malce slabše čitljiv. Pod lupo lahko opazite slabšo osvetlitev okoli luknje v zaslonu, vendar to dejstvo ne zmanjšuje solidne ocene, ki mu jo pripisujejo široki vidni koti in lepe, dovolj živahne in predvsem pravilne barve iz barvnega obsega sRGB. Z velikostjo (6,4 palcev, 16,2 cm) sodi med dokaj velike, prav tako pa je na mestu polna razločljivost HD+. Višja za enkrat v srednji razred še ne sodi, večina pa od nje tako ali tako nima veliko.Huawei se že nekaj časa zanaša na lastne procesorje in po letih razvoja se ti lahko v vseh pogledih kosajo s tekmeci. Kirin 810 je izdelan v 7-nanometrski litografiji, prinaša pa tudi velik skok v zmogljivostih in energijski učinkovitosti v primerjavi s predhodnikom Kirinom 710. Zato bo mobitel kos večini nalog, pred katere ga boste postavili, pa tudi večina aplikaciji deluje z lahkoto in brez zatikanja. Baterija kapacitete 4200 mAh bo zadostovala za tudi do dva dni srednje zahtevne uporabe. Dobro delujejo tudi zahtevnejše mobilne igre, nekatere ne z najvišjim številom sličic na sekundo, vendar bo še vedno dovolj, da je igralna izkušnja relativno gladka, v tem primeru pa seveda baterija poide prej. Je pa mobitel opremljen s hitrim polnjenjem z močjo 40 W, ki baterijo do 70 % napolni v pol ure. V tipko za vklop vgrajeno tipalo prstnega odtisa je hitro in natančno, ko se navadite njegovega položaja. Je pa zaradi tega dovolj, da registrirate odtis levega in desnega sredinca in s tem »pokrijete« večino mogočih prijemov za odklepanje zaslona s prstnim odtisom. Pohvalno je tudi, da je Huawei vgradil bluetooth 5 in še bolj vmesnik NFC, ki postaja vse pomembnejši v funkciji mobilnega plačevanja. Še vedno so namreč predstavniki srednjega razreda, ki ga nimajo. Mobitel ima zvočnik na spodnjem delu, zato zvok oddaja navzdol skozi reže na spodnjem robu, ki jih med držanjem v pokrajinskem načinu, na primer pri gledanju videa, radi pokrijete z dlanjo. Jakost zvoka je sicer na visoki ravni, dobri pa so tudi srednji in visoki toni. Nizki pa so slabši, pravzaprav jih skoraj ni, kar nekoliko pokvari celovitost zvoka. Še sreča, da je ostal tudi običajni analogni priključek za slušalke, ki jih boste za popolno uživanje v glasbi potrebovali.Glede na oznako v imenu me je P40 lite pravzaprav pozitivno presenetil, saj je razlika med njim in premijskimi modeli družine P40 v zmogljivosti procesorja manjša, kot je bila lani, cena pa je vseeno ostala nizka.Spremenjen postopek prve uporabeKer P40 lite nima ničesar Googlovega, je spremenjen tudi postopek aktivacije, za katerega se, če seveda želite, prijavite s Huaweijevim uporabniškim računom. Dobite tudi 5 GB prostora v oblaku za hranjenje nastavitev in podatkov, kar pa je realno gledano premalo. Če vanj shranjujete tudi fotografije in videe, potem ga namreč zelo hitro zapolnite. Drugi koraki pa so bolj kot ne enaki. Pogrešam pa možnost, da preskočite vpis računa že na strani, kjer vpišete uporabniško ime, in ne šele potem, ko izberete možnost pozabljenega gesla. Na koncu je še vadnica zaslonskih kretenj, ki pa je ni mogoče preskočiti. Če niste pozorni, lahko spregledate možnost, da namesto kretenj omogočite tri znane zaslonske tipke. Sistem EMUI 10 nudi skoraj vse aplikacije in storitve, ki jih običajno pričakujemo v okolju sistema Android. Namesto Googlove tržnice je na voljo tržnica AppGallery, na voljo pa so tudi alternativni brskalnik, glasbeni in videopredvajalnik, aplikacija elektronske pošte in še nekaj drugih »orodij«. Če zanemarimo, da ni možno vpisati Googlovega računa in da ni njegovih aplikacij, je sicer uporabniški vmesnik enak, kot smo ga vajeni pri Huaweijevih mobitelih. Pred kratkim pa so našli tudi alternativo za Googlove Zemljevide – zelo dobro aplikacijo za navigacijo Here WeGo, ki je sicer med uporabniki priljubljena, ko potrebujejo vodenje brez stalne internetne povezave.Zelo dobra glavna kamera, druge povprečneNa hrbtišču izstopa sklop štirih kamer, ki pa ni prevelik in se pravzaprav lepo poda v celoto. Poleg glavne kamere z 48 milijoni slikovnih pik in zaslonko f/1.8 so še 8-milijonska kamera s širokokotnim objektivom ter dve 2-milijonski. Ena za globinske podatke in druga za bližinsko (makro) fotografijo. Tipalo glavne sicer združuje po štiri pike v eno, zato je večina posnetkov ločljivosti 12 milijonov pik, v dobrih svetlobnih razmerah pa lahko izkoristimo vseh 48 milijonov, pri tem pa imamo še možnost dodatne izboljšave s pomočjo umetne inteligence.Fotografije glavne kamere so solidne skoraj v vseh svetlobnih razmerah, opazna pa je težnja po ostrenju robov, ki pa ni preveč izrazita. Izguba ostrine proti robovom fotografije je majhna, barve pa so brez uporabe umetne inteligence blizu pravim. V dobrih svetlobnih pogojih lahko glavna kamera posname 48-milijonsko fotografijo, na kateri je več podrobnosti kot na 12-milijonski. Po želji jih algoritmi umetne inteligence lahko še malce popravijo – da je trava bolj zelena, rožni cvet pa bolj živih barv, če imate funkcijo vključeno. Zgoraj si sledijo 12-milijonski z in brez in 48-milijonski posnetki z in brez umetne inteligence. V konkretnih primerih se je glavna kamera izkazala za konsistentno ne glede na izbrano ločljivost in uporabo umetne inteligence. Na spodnjih fotografijah (48 milijonov pik) je več podrobnosti, kar bi opazili pri povečavi na primer drevesa na levem robu, razlika v barvah pa je med levima (brez) in desnima (z umetno inteligenco) minimalna – malenkost bolj je poudarjena zelena, a ne pretirano.  P40 lite nima kamere s teleobjektivom, zato so vse povečave digitalne. Pri manjših je izguba kakovosti minimalna, nato pa na fotografijah hitro opazimo manj podrobnosti in manj jasnosti. Primer kaže dvakratno digitalno povečavo v dobrih svetlobnih razmerah, pri čemer ni opaziti izgube v kakovosti fotografije ali podrobnosti na njej. Kamera s širokokotnim objektivom ima tipalo nižje ločljivosti, zato je na fotografiji manj podrobnosti, barve pa so manj izrazite kot na fotografiji glavne. Opazna pa sta izguba ostrine na robovih fotografije ter manj dinamike – opaziti je predvsem, da je fotografija širokokotne kamere temnejša.  Kamera za bližinsko (makro) fotografijo bi lahko bila dobrodošla pridobitev, če bi imela tipalo višje ločljivosti in boljše leče. Z malo truda je sicer tudi 2-milijonsko tipalo spodobno in naredi kolikor toliko spodobne fotografije, primerne za objavo v družbenih omrežjih, vendar enako ali celo lepšo fotografijo dobite z dvakratno digitalno povečavo glavne kamere.  Fotografije glavne kamere so dobre tudi v zahtevnih svetlobnih pogojih (leva fotografija), P40 lite pa ima tudi nočni način. Kamera s širokim objektivom pa je ponoči veliko manj uporabna zaradi na svetlobo manj občutljivega tipala. So pa nočne fotografije le pogojno uporabne, saj je na njih vseeno veliko šuma in nejasnosti.Nočni način je na voljo tudi za prednjo kamero s 16-milijonskim tipalom, ki zna zato narediti dobre fotografije tudi v slabših svetlobnih pogojih, v običajnih pa so fotografije kakovostne, z veliko podrobnosti in točnih barv. Na voljo pa so tudi običajni učinki in algoritmi olepševanja.Snemanje videa je omejeno na polno razločljivost HD (1080p) pri 30 sličicah na sekundo, kar velja za glavno in kamero s širokim objektivom. Nobena pa ni strojno stabilizirana. Video obeh ima soliden dinamični razpon, soliden kontrast, na njem ni pretiranega šuma, barve pa so lepe. Ni pa nič posebnega, zato se P40 lite v tej lastnosti uvršča med povprečneže razreda.Sklepna besedaMobitel P40 lite ni slab, kakovost glavne kamere je na zavidljivi ravni, kakovost drugih pa malo manj, pa tudi procesor Kirin 810 sodi med srednje zmogljive. Tudi cena zanj ni pretirana, bodo pa težave z aplikacijami. Če ste zelo odvisni od njih, priljubljenih in nujno potrebnih pa ni v tržnici AppGallery, obenem pa se ne mislite ukvarjati z iskanjem bližnjic in trikov, kako priti do njih, potem verjetno ta mobitel ni pravi za vas. Preprost dostop do raznovrstnih aplikacij je namreč skoraj tako pomemben kot kakovost izdelave, zmogljivost in fotografska odličnost.